Sajenje in oskrba vrtnic

Vrtnice najbolje uspevajo na zračni in sončni/polsenčni legi, ki je s soncem obsijana vsaj 8 ur dnevno brez vetra, posajene v odcedni, peščeno ilovnati zemlji, bogati s hranili.

Značilno za vrtnice je, da je zemlja po desetih letih rasti na istem mestu, neuporabna. Zemljo je potrebno zamenjati – vrhnjo plast približno 40 cm globoko, ali pa vrtnico posadimo na drugo lokacijo.

Čajevke so primerne za posamično sajenje ali
sajene v skupinah – sadimo jih na razdaljo 40 – 50 cm.
Poganjki so pokončni in močni , cvetovi pa
veliki in vrstnato oblikovani.
Uporabne so za rezano cvetje.

Preveri ponudbo

Mnogocvetnice so primerne tako za dolgo cvetočo zasaditev gredic in obrobkov, cikcak v dveh vrstah na razdaljo okoli 40 cm, kot tudi za sajenje v okrasne posode. Poganjki so tanjši in številčnejši kot pri čajevkah, združeni v šopih, so manjši in lahko nevrstnati, polvrstnati, ali vrstnati. Mnogocvetnice so

Preveri ponudbo

Vzpenjalke in grmaste vrtnice so primerne za prekrivanje pergol, ograj, zidov, stebrov in rabijo oporo. Sadimo jih na razdaljo 100 -150 cm. Če jih sadimo ob zidu, sadilno jamo izkopljemo 45 cm od zidu in jo oblikujemo v smeri od stene in korenine usmerimo od stene.

Preveri ponudbo

Pokrovne vrtnice prekrijejo tla tako gosto, da za plevel zmanjka svetlobe. Hkrati preprečuje odnašanje talnih delcev , kar je pomembno na brežinah. S številnimi majhnimi cvetovi naredijo cvetočo preprogo. Stebelca se gosto razrastejo in tvorijo do 40 cm visoke, široke grmičke-

Preveri ponudbo

Navodila za sajenje in oskrbo vrtnic:

V nadaljevanju preberite, kako boste pravilno poskrbeli za zasaditev in oskrbo vrtnic.

Sajenje vrtnic:

1. Sadike vrtnic z golimi koreninami po nakupu čim prej posadimo. Pred sajenjem korenine sadik skrajšamo do beline ter jih za nekaj ur postavimo v vedro vode, da se sadika dobro prepoji z vodo. Če sadik ne bomo posadili takoj po nakupu, korenine do sajenja zakopljemo v zemljo, s čimer preprečimo izsušite sadike.

2. Sadiko vrtnice v lončku vzamemo iz lončka ter sadiko s koreninsko grudo postavimo v vedro vode, da se zemlja prepoji z vodo

3. Izkopljemo sadilno jamo 40 X 40 cm (oz. 50 X 50 cm za stebelne vrtnice) in globine 40 cm ter zemlji primešamo cca. 10 odstotkov zrelega komposta ali preležanega in preperelega hlevskega gnoja

4. Nekaj mešanice nasujemo v sadilno jamo ter nanjo položimo sadiko - cepljeno mesto mora biti cca. 5 cm pod površino tal, ko bomo jamo zasuli; stebelne vrtnice pa posadimo na enako globino kot ob nakupu.

5. Z mešanico zasujemo sadilno jamo, zemljo okrog sadike potlačimo, da izboljšamo stik med korenino in zemljo.

6. Sadiko dobro zalijemo.

Pri jesenski zasaditvi stebelnih vrtnic je le-te potrebno še dodatno zaščititi pred zmrzaljo in sicer tako, da krošnjo posajene sadike v drugi polovici novembra zaščitimo v pokončnem (npr. krošnjo ovijemo z zimsko kopreno ali žaklovino, ki jo spomladi odstranimo) ali ležečem položaju (npr. krošnjo položimo v jarek ter jo pokrijemo z zemljo ter jo spomladi očistimo prsti in jo postavimo pokončno).Ob zimah brez snega pazimo, da vrtnice ne bodo trpele suše, zato jih po potrebi zalijemo.

Oskrba vrtnic:

Jeseni poganjke skrajšamo na cca. 25 cm ter odstranimo poškodovane poganjke. Vzpenjalk ne krajšamo, le zredčimo in odstranimo mrtev ali poškodovan les. Da se izognemo ponovni rasti brstov z obrezovanjem ne hitimo preveč (opravimo drugi polovici novembra). Da zaščitimo cepljeno mesto vrtnice osujemo z zemljo (20 cm visoko) ter jo prekrijemo s smrekovimi vejami. Ob zimah brez padavin, vrtnice po potrebi tudi zalijemo.

Osuto zemljo in smrekove veje zgodaj spomladi odstranimo. Spomladi poganjke še enkrat krajšamo in sicer skrajšamo zdrave poganjke tako, da na njih ostane cca 5 brstov. Odstranimo tudi pozeble in poškodovane poganjke.

Prvo gnojenje opravimo spomladi, ko začenjajo vrtnice odganjati, drugo gnojenje pa julija. Da se izognemo zimski pozebi, kasneje vrtnic več ne gnojimo.

Poleti odstranjujemo cvetove (ko začnejo izgubljati cvetne liste), ki jih odrežemo nad prvim listom, ki je sestavljen iz petih lističev. Odstranjujemo tudi divjake in sicer jih odrežemo na mestu na korenini, kjer divjak odganja. Ob poletni suši je potrebno vrtnice izdatno zaliti. Pri zalivanju se izogibamo pršenju po listih in s tem preprečimo razvoj bolezni.

Stebelne vrtnice (poganjke krošnje) jeseni skrajšamo za tretjino dolžine ter odstranimo poškodovane poganjke. Krajšanje poganjkov opravimo v drugi polovici novembra. Da zaščitimo cepljeno mesto, ki se nahaja na steblu vrtnice, jih zaščitimo v pokončnem (npr. krošnjo ovijemo z zimsko kopreno ali žaklovino, ki jo spomladi odstranimo) ali ležečem položaju (npr. krošnjo položimo v jarek ter jo pokrijemo z zemljo ter jo spomladi očistimo prsti in jo postavimo pokončno). Ob zimah brez padavin, vrtnice po potrebi tudi zalijemo. Stebelne vrtnice, ki so posajene v loncih, premestimo v notranje prostore na temperaturo 0 do 5 °C. Rastline, ki prezimujejo v loncih je potrebno zmerno zalivati tudi v času mirovanja.

Zgodaj spomladi stebelne vrtnice obrežemo in sicer poganjke porežemo na cca. 25 cm dolžine ter odstranimo pozeble in poškodovane poganjke.

Prvo gnojenje opravimo spomladi, ko začenjajo vrtnice odganjati, drugo gnojenje pa julija. Da se izognemo zimski pozebi, kasneje vrtnic več ne gnojimo.

Poleti z obrezovanjem preprečujemo, da bi krošnja postala prevelika za deblo. Odstranjujemo tudi divjake, ki zrastejo iz zemlje (odrežemo na mestu na korenini, kjer divjak odganja) ter stebelne divjake. Ob poletni suši je potrebno vrtnice izdatno zaliti. Pri zalivanju se izogibamo pršenju po listih in s tem preprečimo razvoj bolezni.